Za mostom levo, po cesti z nešteto luknjami do pravljice. Taborniki ji rečo Ribno… In na tej magični jasi lahko vsak spozna, kaj pomeni biti tabornik.

Predstavljamo Vam naš taborni prostor, ki stoji na najlepši jasi zraven majhne vasice, ki se imenuje Ribno. Ta vas pa je oddaljena le 5 km od našega znanega turističnega bisera z imenom Bled.

Taborjenje na enem prostoru seveda ima svoje prednosti in slabosti. Edina slabost, ki se je prav ta, da taboriš vedno na istem prostoru, drugih krajev po Sloveniji pa ne spoznaš. Vendar pa prednosti odtehtajo. Taborni prostor z leti dodobra spoznaš, tako da točno veš, katere so njegove prednosti in pomanjkljivosti, veš tudi, kako lahko okolico izkoristiš za svoj program ne glede na vreme, in še bi lahko našteval.

Najbolj pomembno pa je, da se z veseljem vračaš na mesto, kjer si se vsako leto imel prav lepo, kjer si spoznal nove ljudi in stkal trdna prijateljstva.

Tako smo se v vseh teh letih naučili, kako izkoristiti svoj taborni prostor. Ob vstopu v tabor je narejen vhod, ki ga še vedno gradimo. To je ogromna lesena zadeva, ki predstavlja dva tipi (indijanska) šotora (mišljena sta kot stražarnica in prostor za predstavitev zgodovine tabora in rodu), med njima pa je kozolec. Skratka, mešanje taborništva oz. skavtizma in pristne slovenske kulture.

Omeniti moramo še kuhinjo, kjer pripravljamo okusno hrano, ki vsem povrne še kako potrebno energijo, pa umivalnico z WC-ji in tuši, ne smemo pa pozabiti na Saloon pri čnemu psu. Taborni prostor krasijo še izviren sten čas, čisto nov tipi, največji totem v Sloveniji in jambor, ki nima ne konca ne kraja.

Tako kot vsi rodovi ima tudi RJZ svoje prednosti, zaradi katerih je drugačen. A zato bolj zanimiv. Na prvem mestu moramo omeniti, da imamo lastno vodniško šolo (ki pospešeno ustvarja vodnike zadnjih 15 let), ki je za naše pojme zelo kakovostna, saj začnejo s čistimi osnovami in na njih gradijo, prav tako pa je veliko praktičnega dela in nalog.

Tukaj so tudi murni, ki so drugod prava redkost. Na taboru pa ti srce igra, ko vidiš, kako mladi nadebudneži veselo tekajo naokrog, pojejo pesmice in se privajajo na taborniško življenje. Saj potočijoo kakšno solzico, vendar se prav kmalu njihove oči spet svetijo.

Pa si pobliže oglejmo naše dan na taboru. Vse skupaj se začne z jutranjo telovadbo, posebej za vodnike. Tako lahko malo pred 7. uro vidimo, kako modre in vijolične rutice odtečejo približno 1500 m ven iz tabora, kjer se potem pošteno pretegnejo. Za popestritev jutranjega prebujanja pa vadijo udarce in obrambo borilnih veščin. Po tem se zadovoljni vrnejo v tabor. Sledi bujenje ostalih, jutranja telovadba, umivanje, zbor v krojih.



Pa se malo ustavimo. Res je, da imajo vsi rodovi zbore v krojih. Eni so že prav podobni vojski, tukaj pa je drugače. V zbor kličemo z rogom, in ko se zaslišijo tisti znani zvoki začne vse gomazeti. Z vseh koncev v vrstah pridejo vsi - od najmlajšega do najstarejšega. Naši zbori so sproščeni. Dostikrat se nasmejimo izvirnosti vodnikov, ki poročajo, kako je z njihovim vodom. Zanimivo pa je tudi to, da ima vsak vod svojo zastavo, ki jo prinesejo v zbor, tako da je le-ta precej pisan.

Sledi polnjenje želodčkov in pester program. Bodisi, da vodi odidejo v vodove kotičke, ki si ga vsak vod uredi po svoje: naredijo si klopi, ognjišče, totem, jez ali karkoli v skladu s kotičkom. Hladit se gredo v bližnjo "mlako", se vozijo s kanuji, podijo po progi preživetja ali pa na predelu imenovanem Amerika odigrajo kako tekmo v odbojki, med dvema ognjema, nogometu ali pa streljajo z lokom.

Treba je obnoviti energijo: kosilo. Prosti čas, da se hrana "uleže" in spet program. Npr. kakšna orientacija, igrajo se indijance in kavbojce, se pomerijo na vodnem poligonu, v kurjenju ognjev, izdelujejo različne izdelke iz gline in drugih materialov in še in še.

Sledi zbor in večerja. Potem pa je dogodek, ki se ga potihem veselimo ves dan. Kolo ali rim šim šim, ki se ga (če-le vreme dopušča vsak dan pred pestrim večernim programom igramo vsi taborečin pri tem neznansko uživamo. In nepogrešljiv večerni ob ognj. Skeči, pesmi, otroški smeh, kitara. Dan je šel in lahko noč. Otroci kar popadajo v svoje spalne vreče.

PP-ji in Grče pa se zberemo v Saloonu in ob zvokih kitare utrjujemo medsebojne prijateljske vezi.

Vsako leto pa tudi gostimo skavte iz drugih držav.

Besede tabornice Orte - Stoječe koze po kateri je povzet zgoraj napisan sestavek:
"Z največjim veseljem sem z vami preživela 10 dni in hvala, ker ste z mano delili lepe trenutke. Res ste nekaj posebnega!"